PGD Šmihel pri Žužemberku

Idejo o ustanovitvi gasilskega doma v Šmihelu se  je župniku  Alojziju Zupancu, ki je služboval v Šmihelu, porodila  v svojem rojstnem kraju, v Znojilah pri Krki. Ko mu je februarja 1928 umrl oče in ko so ga prepeljali na Krko, so ga tam krški gasilci sprejeli, nesli in pokopali kot ustanovnega člana krškega gasilskega društva.

To je župnika zelo ganilo in ga prepričalo, da je neko nedeljo, leta 1928, oznanil, naj pridejo po sveti maši gospodarji v župnišče, da se pomenijo o ustanovitvi gasilskega društva v Šmihelu. Možje so prišli in sestavili so pripravljalni odbor, v katerem so bili Ignacij Mrvar, Anton Pečjak, Tekavc, Dominik Lavrič (organist) in sam gospod župnik Zupanc.

Zupanc je prevzel delo blagajnika in ga je opravljal do druge svetovne vojne. Do 20. 8. 1929 jim je uspelo zbrati denar za nakup brizgalne. V nedeljo, 1. septembra 1929, jo je župnik blagoslovil. Na ta dan je imelo društvo tudi prvo veselico.  Brizgalno so imeli najprej spravljeno v župnišču, nato pa so na Liščevem hribu postavili stolp in jo premaknili tja. A stolp jim je podrl močan vihar in odločili so se, da začnejo z gradnjo skromnega gasilskega doma pri Lavriču.

Med gradnjo so zapadli v dolg, takrat vreden tri vole. K gospodu Zupancu je prišla 80- letna vdova, po Mihaelu Lavriču (organistu) in ga je vprašala, koliko znaša dolg gasilcev. Župnik ji je povedal in ta je informacijo posredovala izseljencem v Ameriko, v Cleveland. Izseljenci iz šmihelske fare so v Clevelandu organizirali odbor za plačilo tega dolga. V odboru je bil Franc Lavrič, blagajničarka njegova sestra Marija, poročena Salomon, predsednik je bil Jože Pograjc, Polauščakov s Poljan. Ti so v Clevelandu organizirali veselico z imenom »Žegnanje v Šmihelu«. Šmihelski gasilci so kmalu dobili denar za povračilo dolga in še nekaj več za malico, pri kateri so morali biti prisotni tudi Lavričevi in Polauščakovi. Vsem članom odbora za poplačilo dolga v Clevelandu, so šmihelski gasilci poslali diplome častnega občana gasilskega društva v Šmihelu. Slovesno otvoritev gasilskega doma so obeležili 6. septembra 1931, in sicer s selitvijo brizgalne iz župnišča v gasilski dom.

Za vsako gasilko društvo je značilno, da imajo prapor, zato so se za nakup le-tega odločili tudi šmihelski gasilci. Leta 1939 so ga naročili in ga 11. junija še isto leto blagoslovili. Med vojno so ga spravili na varno med mašne plašče. Pokazali n so ga šele leta 1969 kot zgodovinsko znamenitost

Po drugi svetovni vojni je sledilo gasilsko zatišje. V vojni je padlo veliko moških in fantov, podmladka ni bilo, izgubili so brizgalno in strokovni kadere Leta 1959 je prišel v Šmihel gozdar Jože in skupaj s Feliksom Koščakom sta se lotila prenove gasilskega društva. Začeli so s prenovo gasilskega doma. Kupili so novo brizgalno s pomočjo Krajevne skupnosti Žužemberk, rojakov v Ameriki in gospoda Globokarja. Nabavili so nove delovne in paradne obleke, sireno, nov gasilki prapor in gasilki avto.

Po letu 1978 so se začeli gasilci uriti tudi za gasilska tekmovanja, na katerih so bili vsako leto boljši. Po letu 1974 je sledila težnja k prenovi in razširitvi doma, zato so v naslednjih letih na gasilskih veselicah zbirali denar v ta namen. V kasnejših letih jim je uspelo prenoviti dom, v takšnega, kot ga vidimo danes.

Skozi desetletja so nabavili tudi več različnih vozil. Ob praznovanju 50-letnice društva so prevzeli nov gasilki avto IMV 1600. Za 65. obletnico so prevzeli vozilo Lado niva in prikolico za prevoz orodja in brizgalne. Leta 1998 so kupili vozilo Renault (GV-1). Ob praznovanju 80- obletnice so gasilci razvili nov prapor in blagoslovili novo motorno brizgalno Tohatsu.

Novo vozilo so kupili leta 2014, katerega so leta 2024 zamenjali z novim. V zadnjih letih so gasilci polepšali tudi zunanjost doma in okolice. Zamenjali so streho, obnovili fasado, naslikali na steno fresko sv. Florjana, okoli doma položili asfalt in še in še.

Danes je volja gasilcev v Šmihelu zelo močna. Glavne funkcije gasilcev so prevzeli fantje mlajše generacije, ki v sodelovanju z izkušenimi starejšimi gasilc .peljejo društvo in njegove projekte naprej.