Šola

Šola v Šmihelu je bila zidana šele leta 1885, zato se starejši ljudje niso imeli možnosti naučiti brati in pisati. Kakor marsikje drugod, je bila tudi v Šmihelu cerkev prva, ki je širila izobrazbo. Za župnika gospoda Kuhela (1870 – 1873), je cerkev kupila harmonij, pozneje pa orgle in je dobila stalnega organista, ki je bil obenem zasilni učitelj. Poučeval je mladino v hišah, ki so jih vzeli v najem.  Iz Žužemberka so dobili v uporaba ta stare klopi. Kot plačo je dobil bero, katero je nekdaj pobiral organist iz Žužemberka in otroci so morali sami dajati vsak mesec 10 kr.. iz fonda normalnega šolskega donosa dežele Kranjske pa je dobil letno od 20 do 200 gl. nagrade.

Tak organist je bil Hiti, ki se je celo tu poročil. Organist Matija Hiti je nato odšel na Toplo Reber, prišel je njegov naslednik Mihael Lavrič, doma iz Ajdovca, ki je v Šmihelu kupil Zupčevo gostilno. Mihael je otroke šolal po raznih hišah, ena izmed njih je Bndečeva hiša (glej sliko).

Župnik Martin Indof, ki je služboval v Šmihelu od leta 1878 pa do njegove smrti, leta 1885, je tik pred smrtjo opravil zelo pomembno nalogo. Zedinil je Šmihelce, da so začeli zidati šolo. Šmihelce je nagovoril, da so kupili posest od Kraševca in začeli zidati šolo enorazrednico z enim stanovanjem. V stavbnem odboru so bili: Štacnar, Jurka (Franc Mrvar), Šmihel 16, Pečnik iz Šmihela 31, Vester Skebe iz Šmihela 25, Martinovec (Janez Boben) iz Dešeče vasi 10.

Zasilna šola se je spremenila v redno vsakdanjo šolo. Po prizadevanjih župnika Kmeta, se je leta 1922 odprl še drugi razred. Iz tega se je razvila potreba po povečanju šole saj je bilo v rojstno knjigo letno vpisanih nad 30 rojstev, celo do 45 in v bližnji prihodnosti naj bi bilo otrok do 200.

Leta 1924 je sklenil šolski odbor, katerega član je bil tudi Alojzij Zupanc, kot zastopnik cerkve, zbirati denar za dozidavo šole. V tem letu  je inženir Kobal že meril šolo, da naredi načrt, kako se bo dozidala. Leta 1925 so v proračun za povečavo šole dobili 50.000 din. Nabavili so apno, opeko in pesek z Vrhnike. Zaprosili so za konkurenčno obravnavo. Prišla sta glavar in gradbeni inženir. Sklenjeno je bilo vse, le sklepa ni bilo od nikoder. Saj sta se po obravnavi okrajni glavar in inženir napila v Kriški gori in izgubila vse listine.

Ker že več kot dve leti ni bilo rešitve konkurenčne obravnave za šolo od strani načelstva, je župnijski upravitelj, sestavil vlogo v imenu šolskega odbora in jo naslovil na nadzornika Janeza Pirnata, ki je bil njegov prijatelj. V tej vlogi je zahteval rešitev konkurenčne obravnave, če ne bo vložil tožbo na upravno sodišče v Celje proti poslovanju glavarja v Novem mestu. Posledica tega je bila razpisana nova konkurenčna obravnava v Šmihelu, ker so bili vsi akti od prve obravnave izgubljeni.

Oblastni odbor je predložil nov načrt, po katerem naj se šola zida.  Ker ni bilo nobene pritožbe, je sklep postal pravnomočen. Vendar se je delo spet odložilo, saj je bil šmihelski most potreben nujne obnove. Ko so leta 1928 končali z obnovo mostu, je tega leta oblastni odbor dovolil 10.000 din podpore za šolo v Šmihelu, za katero je prosil župnijski upravitelj A. Zupanc.

Leta 1929,  v mesecu maju se je začela graditi oziroma povečevati šola in pouk je dva meseca potekal v farovški lopi. Celo gospodarski dekan Gnidovec je nadzoroval pouk verouka v farovški lopi. Delo zidarja je prevzelo gradbeno podjetje Medved in Vrhovnik. Drugo se je delalo v lastni režiji.

Županijski upravitelj Zupanc se je sprl tudi z občino, saj ta ni želela plačevati šolskih računov, ki so jih imeli z obnovo šole. Zato je  A. Zupanc sestavil pritožbo, naslovljeno na župana, katera ga je prisilila, da je izplačal ves preostali znesek za dvig šole.

Prvo nedeljo, leta 1929, je bila šola blagoslovljena in otroci so se šolali v novi šoli. Šola je bila nadzidana z dvema stanovanjema, konferenčno sobo in dvema učilnicama v pritličju. Upravljanje šole je takrat prevzela učiteljica Franca Bezlaj, skupaj z novincem Lovrom Korenčanom.

A. Zupanc je potem odkupil še od Kraševca – Antona Novaka, prostor vzhodno od šole, da so odmaknili drvarnico na severno stran. Od kmeta Jožeta Kocjančiča pa je kupil majhno njivico, za uporabo učitelju, zato da je otroke na vrtu učil cepiti sadje.